Dom v domu – umetnost življenja
Ni nujno, da slikaš, pišeš ali igraš klavir, da si umetnik. Umetnost je tudi to, da v sebi veš, kje si doma. In da ta občutek odneseš s sabo – kamorkoli greš.
Umetnost je: ko ustvariš dom v domu
Sedi pred oknom. V kotu stoji klavinova. Ojoj, kako lepo.
Ko v domu ustvariš svoj dom – to je umetnost.
Ko dovoliš svojim talentom, da živijo – to je umetnost Življenja.
Na pisalni mizi je v okvirju fotografija ženske mojih let. Pozorno sem pogledala in vprašala:
»Poznam to dekle. Je vaša hči?«
Nisem se mogla spomniti, od kod mi je znana. Vedela sem, da iz osnovne šole. Vendar pred očmi sem imela sliko, ko sva se sproščeno smejali, družili. Nedavno.
Po stenah sobe so izobešene slike – z njenim avtorskim podpisom.
V dom je prinesla s seboj – sebe.
Res, sobica umetnice. Brez umetniškega nereda, kot je pogosto pri meni. Tudi to je umetnost.
Umetnost živi tudi, ko izgine pogled
Med pogovorom omeni vnuka.
»Ja, seveda,« sem rekla. »Vaš vnuk je bil sošolec moje hčerke.«
In nenadoma se spomnim – poznava se s srečanj razreda najinih otrok, od tod moja slika z njo.
»Sicer pa,« reče mirno, »sem slepa.«
Jaz skozi sapo: »Slepa?«
Nato mi pokaže sliko, ki jo je naslikala pred kratkim – “portret” svojih prijateljic iz doma.
Ostala sem brez besed.
Kako lahko slepa ženska naslika tako sliko?
Verjetno kot je Beethoven ustvaril prečudovite skladbe, med njimi himno človeštva, potem ko je izgubil sluh?
🎵 Poslušaj himno iz 9. simfonije Ludwiga van Beethovna
Kako umetnost preživi vse, tudi temo?
Leta? Ne štejem jih več.
»Let pa ne štejem več,« reče z nasmehom.
»Počutim se še mlada.«
In zakaj bi jih? Kaj sploh pomenijo leta?
“Življenje? To ti je, znaš ono na grobu, pa kad piše godina rođenja i godina smrti. E, ona crtica između – to ti je život.”
Đorđe Balašević
Tudi jaz sem dolgo imela v glavi le eno številko – 36.
Zdaj je ni več. Vedno računam, koliko imam let. Ne – koliko sem stara!
In to se mi zdi čisto prav.
Ne štejem let – štejem občutke. Tudi spomine!
Če šteješ leta, prenehaj, Tu je tvoj prostor za izboljšavo.
Za rast.
Za umetnost Življenja.
»Tako moja zlata gospa kot Beethoven sta umetnika, ki kljub življenjskim preizkušnjam in pomanjkljivostim najdeta svetlobo – skozi ustvarjanje. To je notranji čut, povezovanje s srcem.«
Ksenija Bažon
Biti prisoten – umetnost vsakdanjosti
Če ne štejemo let, kaj potem?
Bodi PRISOTEN.
Ko šteješ trenutke, ne številk.
Ko čutiš vonj po pomladi, vidiš poletni sončni zahod, ko opazuješ barvne liste jeseni,
ko te pozimi pogreje že samo pogled.
Ko se nasmehneš partnerju, ko te poljubi na čelo.
Ko te otrok objame.
Ko vnuk naredi prvi korak.
To, to je umetnost Življenja.
Vsak otrok je umetnik
»Vaša hči ima popoln posluh,« mi je rekla učiteljica.
»Prosim, vpišite jo v glasbeno šolo.«
In sem jo vpisala v privatno glasbeno šolo, ker v javno ni mogoč vpis med letom. Sintisajzer, ker je imel moj oče doma profesionalne orgle. To je najbolje zanjo, sem mislila.
Ampak hči je rekla: »Nočem tega igrati. Hočem flavto.«
In sem jo poslušala.
Sledila je sebi. In jaz njej.
Naredila je 6 razredov prečne flavte, nato še 6 let fagota.
Danes sem ponosna nase.
Brez knjig o osebni rasti sem izbrala pravo pot – pot poslušanja. Vsaj enkrat!
To je tudi umetnost.
Kaj vse je umetnost?
Umetnost se ne uči le na akademijah.
Ni le barva na platnu. Ni le pesem. Niti zgolj igra.
Umetnost je tudi v človeku, ki misli, da je »brez talentov« – nosi pa v sebi ocean modrosti.
Umetnost je, da si upaš povedati zgodbo o sebi.
Da nekaj, kar nosiš v sebi, prineseš s sabo – tudi v dom. Službo.
Da najdeš svoj dom v domu.
Da si, kar si. Kjerkoli si.
Tako kot mala Mojca v knjigi Poišči svojo zvezdico.
https://kratke-zgodbe.com/izdelek/poisci-svojo-zvezdic
Kaj pa ti?
Kaj pa ti nosiš s sabo v “nove prostore”?
Katera je tvoja umetnost, ki ti pomaga ustvariti dom – kjerkoli si?
🧡 Napiši mi v komentar ali pa klikni na povezavo do mojih knjig – mogoče te spomnijo na nekaj, kar je vedno bilo v tebi.
Mavrična modrost
“Starost ni konec ustvarjalnosti – je njen povzetek.
In povzetki so tudi lahko najlepše poglavje knjige.”