Jaz v oporoki papeža Frančiška

Ljubezen za ljubezen.

Oporoka, v kateri se najde vsak, ki razume pravi pomen srca.
Za vero? Ni nujno. Predvsem – zase.

Na poti

Vozim se v Maredo. Sobota, dan papeževega pogreba. Radio izgubi signal in preklopi na Radio Ognjišče.
Prisluhnem pogovoru o papeževi zapuščini – njegovi duhovni “oporoki”.

Ljubezen za ljubezen. Srce.

Takoj najdem nekaj zase. Košček papeževe oporoke, ki je namenjena tudi meni. Meni, taki kot sem danes.

Okrožnica »Nas je ljubil«

Ta duhovna oporoka pokojnega papeža Frančiška je njegova zadnja okrožnica: Nas je ljubil.

👉 Povezava na članek

Z velikim zanimanjem sem se zakopala v vrstice in črke te okrožnice.
Začutila sem papeža, ki nam je skozi oči Človeka in katolicizma poskušal približati tisto, kar mnogi danes iščemo in tudi preučujemo zase: notranji mir, boljše počutje, lepše in pristnejše odnose.
Med nami je dosti dvomljivcev o “novih naukih koherence”. Seveda se dovoljuje razmišljati s svojo glavo in verjeti tistemu, kar veleva srce posameznika.

No, pa smo tu.

Tisti, ki dvomijo v sodobne poti povezovanja uma in srca, lahko enako sporočilo najdejo v »jeziku« papeža Frančiška. Če jim ta jezik seveda kaj pomeni.

Pomen srca v sodobnem svetu

Papež Frančišek poudarja, da je srce tisto, kar nas oblikuje v duhovno istovetnost in povezuje z drugimi.
V svetu razuma, volje in svobode srce pogosto ostaja prezrto, čeprav je ključno za pristne odnose in ljubezen.

“Ker niso našli prostora za srce, se ni razvila ideja o osebnem središču, ki poenoti vse – to je ljubezen.”

Takrat, ko srce začutimo v vsej njegovi moči, se zavemo, kako nas res povezuje. Da. Z drugimi ljudmi, med katerimi smo tudi mi pomemben člen. Torej nas povezuje tudi z nami. Ko se ali da se – poglobimo vase.

“V njegovem Srcu končno spoznamo sami sebe in se naučimo ljubiti.”

Ko pogledamo svoje srce z notranje strani  in se vprašamo ZAKAJ bije. Takrat dobimo odgovor, ki je ključen za pristne odnose in ljubezen. Do sebe, do drugih. Za drobna in velika dejanja, ki jih (lahko) damo svetu, so v človeku.

“K srcu vodijo vprašanja, ki so pomembna: kakšen smisel želim, da bi imeli moje življenje, moje odločitve ali dejanja, kdo sem pred Bogom.”

Sočutje in nežnost

Papež nas uči, da nas Kristusovo Srce vodi v sočutje, nežnost in bližino do drugih.
V današnjem svetu – polnem vojn, neenakosti in odtujenosti – so to vrednote, ki jih vsi potrebujemo.

Kaj pomeni beseda sočutje sem spoznala ali definirala v času mamine bolezni, njenega odhajanja k večnemu počitku. O, kako hitro človek spozna pravi pomen, ko je vpet v tako čustveno zgodbo, ki se ga seveda dotakne.

Sedaj, ko delam tudi s starostniki šele vidim, kako so sočutje, nežnost in bližina do drugih pomembni.​ Teh elementarnih lastnosti, vrednot, pa ne potrebujejo zgolj starostniki. Potrebujejo jih tudi svojci, ki jih negujejo, bolni otroci in odrasli ter njihovi svojci, potrebujejo jih žena od moža in obratno, otrok.

Potrebuje jih vsak. Vsak dan. Ker tisti objem, dotik, nasmeh, spodbuda nas bo držal pokonci, nam vlival upanje in nam dajal moč, da preskakujemo – ovire vsakdanjega življenja.

Ljubezen, ki nas napoji

Okrožnica vabi, da se napajamo pri izviru Kristusove ljubezni, ki nas osvežuje in nam daje moč za služenje drugim. Ta ljubezen je kot reka žive vode, ki teče iz Njegovega Srca in nas spodbuja k ljubezni do bratov in sester. ​

“Ob srečanju s Kristusovo ljubeznijo postanemo sposobni tkati bratske vezi, prepoznati dostojanstvo vsakega človeka in skupaj poskrbeti za naš skupni dom.”

Ljubezen ni vedno v (velikih) dajanjih.
Služenje drugim. Ljubezen kot reka žive vode, ki spodbuja k ljubezni do bratov in sester. In spet smo pri sočutju, nežnosti in bližini do drugih.

Pomagati, če lahko pomagamo. Sicer se umaknimo.

Napišimo, če bo naša beseda našla pravi smisel v nekomu. Sicer ne pišimo.

Zadostuje, da damo delček sebe osebi, ki nas potrebuje. In mnogokrat zadostuje le NASMEH.

Brat in sestra niso naši sorodniki, ali pač?

Naš dom ni le gnezdo, v katerega tako radi gremo in v katerem smo radi. Je vse okoli nas.

Skrb za ljudi, naravo, živali, vodo in še kaj.

Ljubezen za ljubezen

“Jezus vso svojo pozornost posveča ljudem, njihovim skrbem, njihovemu trpljenju. In to tako, da »občuduje dobre stvari, ki jih prepozna v nas.«”

Papež piše, da Njegovo Srce vsebuje trojno ljubezen:

• zaznavno ljubezen njegovega telesnega srca

• »in njegovo dvojno duhovno ljubezen, človeško in božjo«.

Ljubezen do bratov je namreč »največje dejanje, ki jim ga lahko ponudimo, da bi vrnili ljubezen za ljubezen.

Tako rada bi kaj zapisala, pa ne najdem besed. Enostavno zmanjka, ker v teh stavkih, v teh par besedah, je povedano vse.

Tudi mi lahko dajemo:

• ne zato, da nekaj dobimo nazaj,
• ampak, ker smo že prejeli.

Srce kot vir življenjske modrosti

Papež nas spodbuja, da obnovimo svojo pobožnost do Kristusovega Srca, saj je to povzetek evangelija in vir duhovne lepote. V srcu najdemo prostor za osebno srečanje z Gospodom, ki nas uči ljubiti in služiti z veseljem. ​

Verjamem.

Osredotočila se bom na zadnji del: »nas uči ljubiti in služiti z veseljem«.

Ko pridemo do točke, da spustimo ali prepustimo, da za ljubezen, sočutje, nežnost ne pričakujemo povratnosti od druge osebe, takrat naredimo prostor, v katerem se srečamo z Gospodom.

Gospodom JAZ. Moj notranji otrok. Moja duša.

Ni mogoče opisati moči tega srečanja. Čutiš, da si izpopolnjen, zaljubljen, čutiš polnost in neverjetno energijo, moč. Oči se ti iskrijo in na obrazu je videti milino.

In za vsem tem je nekdo. Tisti, v katerega veruje naša duša. Pa se morda sploh ne zavedamo. In seveda ni nujno, da je ta nekdo povezan s katerokoli vero tega sveta.

Ko odpremo svoje srce – brez pričakovanj, brez zahtev – ustvarimo prostor, kjer se srečamo sami s seboj in z nečim višjim.

Papež Frančišek – Oče vseh prebivalcev sveta

Papež Frančišek ni zapustil le teološkega, krščanskega sporočila.
Zapustil je oporoko za vse nas: da bi srce postavili v središče svojega življenja.

“Srce je tisto, ki združuje koščke in omogoča pristne vezi. Brez srca ni preseganja individualizma.”

Dovolimo si, da iz naših src steče reka žive vode.

Svet se lahko spremeni, začenši s srcem.