Potrpežljivost je božja mast

🕊️ “Dostikrat: Če nisi potrpežljiv, nisi miren.

Vedno: Če nisi miren, ne moreš slišati srca.”


»No, pa ste uspela urediti moje noge. Grozne so bile. Če ne bi bila potrpežljiva in si vzela čas… jaz ne bi bila sedaj tako zadovoljna.«

»Potrpežljivost je božja mast, kaj ne pravi tako pregovor?«, ji odvrnem.

»Ja, tako pravi. Pravi pa tudi, da je revež tisti, ki se maže s to mastjo,« doda nazaj.

Hm. Čakaj malo, Ksenija.

Kaj to pomeni?

Potrpežljivost je res vrlina. A včasih nas prav ona ohromi. Zaradi nje lahko obstanemo tam, kjer nismo več srečni. In prav ta zaključek, da je revež tisti, ki se z njo maže, me je zadelo. Prvič sem ga slišala. In v bistvu me je zadela moč njegove resnice.

Najin pogovor je bil poln modrosti, kot da sva skupaj urili pregovore in reke.

A ta misel je postala iztočnica mojega današnjega razmišljanja.


Mislim, da sem se prav odločila.

Spomnila sem se prijateljice. Tiha, predana, zanesljiva. Leta je delala, čakala na napredovanje. Vsakič, ko je vprašala, so rekli: “Ko bo pravi čas.” In ona je čakala. In čakala. In mazala mast potrpežljivosti na dušo. Na odnose s sodelavci. Na plačo. Na položaj.

Mlajši sodelavci so prihajali, napredovali mimo nje. A ona je ostajala – potrpežljiva.

Na koncu je dala odpoved. Vodstvo pa je vprašalo: “Zakaj? Zakaj nisi nič rekla?”

»Odločitev ni konec. Je začetek. In ko je iz srca, je vedno prava.«

Tudi jaz sem odlašala. Zaradi stanovanjskega kredita. Ker nisem mogla kar tako skočiti v neznano ali negotovo.

Nedelja je bila grozna. Ker sem vedela, da moram naslednji dan v službo. Ma, zakaj le?

V varni službi, z redno plačo – sem bila izpraznjena. Nisem se več videla v tistem prostoru. Čutila sem, da me duši.

In potem sem se spomnila besed Jay Shettyja:
“Če čakaš na popoln trenutek, morda čakaš celo življenje. Ustvari svoj trenutek zdaj.”

In sem ga.

Ko sem začutila, da bo šlo – sem dala odpoved.

Meni se je moja potrpežljivost obrestovala. Imela sem “prostor”, da sem poskrbela za mamo. Ne bi zamenjala tega časa z njo za noben denar. Ker je prinesel mojo prekvalifikacijo. Mojo spremembo. Moja “nova očala”.

Danes, oblečem moja bela službena oblačila, se usedem pod luč z lupo in začutim: To sem jaz.

Včasih me potrpežljivost spet objame. Ko stranki rešujem vraščen noht in jo osvobodim bolečin. Takrat čutim pravo moč moje odločitve.

Kaj pa moja prijateljica?
»Čakala je, da bi jo nekdo opazil. Največ, kar je potrebovala, je bilo, da opazi sama sebe.«

Potrpežljivost je kot voda. Lahko zaliva rast ali pa nas utopi, če pozabimo dihati.


Si se našla v tej zgodbi?
Si potrpežljiva – do sebe, do drugih, do Življenja?

Če bi zaprla oči in si predstavljala svojo prihodnost – bo ta mast še negovala tvojo kožo… ali že peče?

🧡 Vesela bom, če zgodbo deliš naprej. Če pa čutiš, da bi le nekaj povedala, daj si moč. Odloči se. Hvala, ker si tu.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top