Zgodba o Angelci in njeni bridkosti

»Imate radi gledališče?« me je vprašala skoraj stoletna gospa.

»Pa vas je strah umetne inteligence?« je nadaljevala.

Vprašanja, ki so me nasmejala, pa vendar dala misliti.

Pedikura na domu pri Angelci

»Imate radi gledališče?«, me je vprašala med pedikuro.

»Ja, všeč mi je gledališče, se znam vživeti v igro«, odgovorim in jo pogledam z rahlim nasmehom na obrazu.

»Pa hodite v gledališče?«, nadaljuje radovedno pogovor.

»Po pravici povem, ne hodim. Ko pridem zvečer domov, je zadnja želja in volja, da bi se preoblekla in znova odšla v Koper v gledališče.«

Vzeti čas – inteligenca?

Vmes še vzdihnem, saj nisem zadovoljna s svojim odgovorom. Nič si ne privoščim.

Zadnja igra, ki sem jo gledala, je bil Jamski človek. Kako sem se nasmejala. Odlična monokomedija.

»Jaz bi pa tako rada hodila. Če bi živela v centru, bi skozi hodila v gledališče. Rada imam komedije.«, pripoveduje »moja« Angelca.

In znova postavi vprašanje: »Kaj se bojite umetne inteligence?«

Jaz se nasmejim in prav navihano odgovorim: »Ne, umetne inteligence se pa ne bojim.« Vmes razmišljam, zakaj ženska stara 95 let sploh razmišlja o umetni inteligenci!?

Kaj je umetna inteligenca? Umetna inteligenca je zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost. https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20200827STO85804/kaj-je-umetna-inteligenca-in-kako-se-uporablja-v-praksi

Šopek maminih narcis

Zadnje dneve se dostikrat spomnim nanjo. In na najino zadnje srečanje. Bil je 8. marec. Odločila sem se, da ne grem k mami na grob, ampak bom nabrala šopek njenih narcis in jih bom odnesla eni moji dami. Prva mi je prišla na misel ona.

Poklicala sem sina in se najavila. Bil je vesel moje geste. Ona pa še bolj, ko me je videla brez kovčkov, brez obveznosti.

S šopkom rumenih in dišečih, pravkar nabranih narcis.

Bridkost življenja

Začeli sva se pogovarjati. Dosti je govorila, kot da je prišel njen čas. Ko se lahko odpre kot knjiga. Ko lahko podeli z menoj vso grenkobo svojega življenja.

Nikoli ni bila tako zgovorna. O svojem življenju.

Težko partnerstvo, borba, tudi malo vojne vmes. Kako je sama vzgajala sina, brez moževe pomoči. V njegovi odsotnosti, četudi je bil prisoten. Vsaj v kraju.

Solze, ki jih ne pozna inteligenca

Naposled so le pritekle.

Tako težko so padale po zgubani koži skoraj 100 letnice.

Slane kaplje so se sušile na licih. Na trenutke se mi je zdelo, da je v drugem svetu. Kot da ni v svoji sobi in mene ni ob njej.

Govorila je in govorila. Redko sem jo prekinila in kaj vprašala.

Umetna inteligenca – ne bojmo se je

»Najbolj človeško pri človeku je, da čuti. In to umetna inteligenca ne bo nikoli znala v polnosti posnemati.«

Umetna inteligenca morda zna prepoznati obraz, popraviti stavek ali celo napisati pesem.

A ne pozna grenkobe slane solze, ki steče po koži stoletnice.

Ne sliši, kako utripa srce, ko se nekdo po dolgem času le – odpre.

Ko je ob njem oseba, ki jo posluša. Ker še ni slišala te zgodbe. Ker še ni začutila ne iz njenih ust ne na svojem hrbtu – te bridkosti.

Hvala Angelca z dušo

In zato, draga Angelca – hvala.

Za tvojo zgodbo, za tvoje modre besede in za tvoje strahove.

Sigurna sem, da je tvoj pogled na svet tisto, kar umetna inteligenca nikoli ne bo razumela.

Ker nima duše.