Uncategorized

Živi ga danes. Ne čakaj na jutri. Pogovarjali sva se o življenju.Oh, draga moja, kako razumeš in slišiš misli, ki se pletejo v naših glavah, ko negujemo drago osebo. Ko se srečujemo z nemočjo. Z občutkom odgovornosti. S tišino. Ona že ve Povedala mi je svojo zgodbo. Izgubo moža. Njeno pot naprej.Tudi ona pogreša svojega […]

Vstopila sem v izbo nekje na Koroškem. Je to soba v domu? Obstala sem na vratih in gledala to sobo. Ja, je v domu. Enako pohištvo, pa vendar, to ni soba iz doma!? V tej sobi sta svetila dva sonca. Pravo sonce in … Prava kmečka izba. Na sredini miza, na njej ročno štikan prtiček.

»Jaz pa večkrat grem tu mimo. Naslednjič pridem k vam na kavo,« sem rekla, potopljena v striženje nohtov gospodu.On pa mirno odgovori: »Kdo pa pravi, da vam jo bomo ponudili? Mi smo Istriani, ne nudimo kar tako.« Prasnili smo v smeh. Žena ga je takoj okarala, kako govori. »Gospa ne pozna tebe in tvojih šal,

Zgodba o Angelci in njeni bridkosti »Imate radi gledališče?« me je vprašala skoraj stoletna gospa. »Pa vas je strah umetne inteligence?« je nadaljevala. Vprašanja, ki so me nasmejala, pa vendar dala misliti. Pedikura na domu pri Angelci »Imate radi gledališče?«, me je vprašala med pedikuro. »Ja, všeč mi je gledališče, se znam vživeti v igro«,

V življenju pride trenutek, ko moraš za ljubljeno osebo, svojca, mamo ali očeta, narediti nekaj, kar te boli – a je tako prav. Ta blog ni o slovesu, temveč o ljubezni, odgovornosti in odločanju s srcem. Skrbi, da bo vse prav. Najboljše. Čustva, ko smo dali očeta v dom In je prišel ta dan. Dan,

🕊️ “Dostikrat: Če nisi potrpežljiv, nisi miren. Vedno: Če nisi miren, ne moreš slišati srca.” Počasi… a z občutkom »No, pa ste uspela urediti moje noge. Grozne so bile. Če ne bi bila potrpežljiva in si vzela čas… jaz ne bi bila sedaj tako zadovoljna.« »Potrpežljivost je božja mast, kaj ne pravi tako pregovor?«, ji

Ljubezen za ljubezen. Oporoka, v kateri se najde vsak, ki razume pravi pomen srca.Za vero? Ni nujno. Predvsem – zase. Na poti Vozim se v Maredo. Sobota, dan papeževega pogreba. Radio izgubi signal in preklopi na Radio Ognjišče.Prisluhnem pogovoru o papeževi zapuščini – njegovi duhovni “oporoki”. Ljubezen za ljubezen. Srce. Takoj najdem nekaj zase. Košček

Ni nujno, da slikaš, pišeš ali igraš klavir, da si umetnik. Umetnost je tudi to, da v sebi veš, kje si doma. In da ta občutek odneseš s sabo – kamorkoli greš. Umetnost je: ko ustvariš dom v domu Sedi pred oknom. V kotu stoji klavinova. Ojoj, kako lepo.Ko v domu ustvariš svoj dom –

“Nekateri rečejo, da so prišli na vrsto. A v resnici ni nobene vrste. Greš, ko greš.” Moja tiha slutnja Danes sem opazila spremembo na očetovem obrazu, barvi kože. Ustnice je imel hladne, tudi sapo pod nosom. Stisnilo me je. Pobožala sem ga. Dejal je: »Kako imaš vroče roke.«Ko sem šla mimo okna domov, sem zašepetala:

»Delate počasi, nežno in natančno. Počutim se varno.«Ta preprost stavek me je ustavil. In me v trenutku odnesel v mojo zgodbo – zgodbo o gipsu, padcu, lekciji življenja in prepolnem urniku. Spoznala sem se, da počasnost ni pomanjkljivost, temveč darilo. Poznava se, mar ne? »Pri vas pa sem že bila.” sem rekla. “Res je, sem